Mi’kmaw Translation: Dr. Margaret Johnson Interview – Life HistoryArchive Collection: The Mi'kmaq of Nova Scotia Archives Collection - Curated by Dr. Trudy Sable Participants: Date: Jul. 11, 1994Location: Files: Citation: Keywords: Translated by Kenny Prosper The following interview is with Dr. Margaret Johnson, also fondly called Dr. Granny, from Eskasoni (Eskissoqnik) First Nation, Cape Breton, Nova Scotia. It is conducted by Trudy Sable on July 11, 1994 as they were traveling back from Prince Edward Island where they had gone to research Margaret’s family history. The interview is rich with descriptions of Margaret’s life growing up as one of 12 children in Potlotek, or Chapel Island First Nation in the early 20th century prior to Centralization. It includes stories of her family’s livelihood selling baskets, fishing, and farming, as well as descriptions of Chapel Island Mission, the Grand Council’s meetings, dances and songs, and a Kluskap story about the creation of sweetgrass along the Bay of Fundy. The archiving of this interview is possible through the sponsorship of the Mi’kmaw Native Friendship Centre in Halifax, Nova Scotia with funding through the Department of Canadian Heritage Aboriginal Language Initiatives Program. MJ Kejitu’n, pikwelekip na, newtiska’q jel ta’pu te’siekip. Nkij na etli wskijinuip Kwesawkuntewapskiaq(Rocky Point,PEI) aqq iknmuetumkip L’nuiktuk weskijinuitek. Na’tami newtiska’q jel na’n kisna newtiska’q jel asukom tewije’kip ta’n tujiw malie’wi’titek nujjl. 18 x 20 telki’kip niknen aqq ke’kweya’sikip. Pkewe’k etekip sto’p miawo’kuo’mk aqq eltuekipn pa’skitl aqq nujjaq aqq nkijaq natankuapnik aqq sa’se’witaq wjit wape’jkl, kulkwi’suey, kisna wikunn aqq me app ktik koqoey. Aqq weljaqo’ltiekip mita nujjaq ekwitamepnaq aqq pikwelta’pni peju’ ta’n tujiw nipk aqq alanjik aqq ta’n tujiw toqa’q na nmtmu’k. I’ntwi’sketoqipni Kespukwitk(Yarmouth). Na tujiw na nmtmu’k, na meskilkik ponjnk telui’ta’tipni meskilkik malike’wk. Kelnaji etuk na’tami ukumuljin munti’k nmtmu’k aqq na’tami newai’kl teli apankitupni wjit meskilkl ponjn waju’pelitl aqq wel mijisultiekip katu mu pikwel suliewe’miwekip. Wtapsun iknmuksiekip mimajuinu’k. Nujjaq na ala’sipnaq aqq sa’se’wital sa’qewe’l wtapsun wjit pa’skitl, wijey elt nkijaq, sa’se’wital pa’skitl wjit sa’qewey wtapsun kisna piluey koqoey mita pikwelekip e’pite’ji’jk. Ta’sieksip e’pite’ji’jk? Awanta’si je. Este’l, Se’ra, Malklit, ni’n Malklit, tujiw Me’li, tujiw Kalolin, Plsit aqq Ani Ti’na. Luiknek te’sijik e’pite’ji’jk. Newte’jit awsamki’k wtoqan, na iknmuatew ktikl, wijey app wpiskaqn. Nkijaq pekwatelkipn wpiskaqn sa’q, sa’q, na’tami luiknek te’siska’qek te’sipunqikek kisi pkwatelkipn i’art telki’kl, maw kisiku’ltite’wk naskitaq aqq ksispa’taqq te’s newte ekntie’wimk. Nkijaq na ta’n tujiw apsa’sik, li’sital wto’jml aqq wqunk aqq toqi’sital aqq jijuaqa msnatesnen kam pu’tsik wejiejik kaplnu’lewiktuk. Mu mesnmu’tiwekip tpi’tinewey kutey kiskuk. Mu kejitu ta’n tla’taqitikekpn mu msnmuek tpi’tinewey. Nujjaq na melki lukwetaq. Nujjaq i’pkwatelikep ta’n tujiw kisi ntui’sketoq nme’juey, nmtmu’k, aqq peju’k. Na pkwateltal wape’jkl, pikwelkl wape’jkl aqq pe’kn pawtl, aqq i’ltoqip lu’sknikn. Mu pikweli e’wmuekip pe’kn pawtl, nkijaq e’wkip so’tl, aqq eltoqip apita’taqn wikuno’qiktuk. Tujiw newtapskek apita’taqn ika’toq aqq ampa’q samqwan tujiw wiaqte’mn, tujiw naqtmn mi’soqo weli apita’q tujiw eltu’n lu’sknikn aqq mu e’wmu’n pe’kn pawtl, pasik nekmowey so’tl tekle’ji’jk ta’n tujiw wiaqte’mn tujiw ika’tu’n epaqisiknekiktuk aqq asite’tmn apita’n 5 kisna 6 minitl tujiw ki’smi’tip. Wikkip ti. Mu telte’tmu ki’s msitmn tewji wikk app, Tlu’ti. Katu nkijaq na nata mimatue’kaq mijipjeweyiktuk aqq me koqoey. Wikun wissukwaiekipn newte na’kwek te’s newte ekntie’wimk aqq pipnaqn. Tujiw eltoqip jinjley pipnaqn kespitek na’kwek. Jinjley pipnaqn aqq petaqnn wenju’su’ne’l. Mna’q ewle’jiwekip. Mu mikwite’tmu kuisultinen katu mu pikwel sulieweymiwekip aqq mu pikwelnmuekip koqoey. Jijuaqa na ktoqwan kaqiatew nikantuk. Na nkijaq tmsitew na’tukoqoey aqq nasi’sitew nikantuk ktoqank piluamu’k. Kelo’tkip na telamu’k koqoey. Tujiw app i’tmsapni sa’qewe’k kotk aqq e’wkipn na pkesikn kote’l tujiw epitai’ek aqq eli’kittipnik anquno’sunk aqq i’ltuekipn pikwelkl pa’skitl aqq ali ntui’sketuekipn klapis pemi aji ntawituekipn. Tujiw puni ltu’tipn pa’skitl. Mimajuinu’k puni pa’skite’ka’tipnik msit tami No’pa Sko’jia telte’tm. Tujiw app poqji ltu’tipn app me ta’sipunqikek. Na ta’n natawitu’titl pa’skitl na ekinu’tmua’tipni ktiki aqq ni’n elt ekinu’tmueyap na’tami 70’s ek mi’soqo, me ekina’muey TS Koqoey wjit naqa’siksip? MJ Kaplnu’l mu ketu apankitmukip aqq manpawr tre’nin kors na pasik i’wja’tu’tip suliewey katu kaplnu’l mu apankitmukip koqoey. Na nuku kawnslraq kisna ta’wen poqtamka’toq kina’mua’timk na kisi lietew manpawr tre’nin kors. I’wja’tuekip na nekmowey manpawr aqq na apankitua’tital ekina’muelitl aqq e’pijik ta’n elukutijik. TS Kisi aknimatisk kkij aqq unki’kuk aqq? MJ Na nukumijaq Peko’q wesua’lapn nkijl apje’jilitek aqq etli wskijinuipnaq Kwesawkuntewapskiaq(Rocky Point, PEI) aqq ankweywapn mi’soqo malie’wi’titek nujjl aqq me’si kjijituekip ta’n tujiw weskijinuip, ta’n te’sukunik aqq ta’n teken tepknuset katu teluepnik newtiska’q jel na’n tewije’ksip nujjl malie’wi’titek aqq newtiska’q jel asukom tewije’kip amskwesewe’l mijua’ji’jl kekunatek. Na maw kisikuit njiknam tuije’s pesqunatek jel ne’wt nike. TS Miktanlsip net ? Telte’tmi’tij? MJ Welteskaqip ji’nm pipanimip wen kkij aqq ni’n telimkip Je’ni Pek. Na teluep, O nenaq ni’n Je’ni Pek. Katu mu na teluisikip na, tel sikntup Elisapet A’n aqq Miktanl na, Miktanl e’pite’s iknmuasn Susan Pekal aqq kisiku, katu kwilmaqipn na nkijjaq sikntasimkeweyml tujiw ki’s tapuiskekipunqik jel na’n aqq me’si we’ji’kip. Ta’n tujiw poqji msnkek O’l E’j Penjn na kitnmap mita mu sikntasimkeweymikip na amujpa e’wa’tipn malie’wimkewe’l wi’katikn na na’kwek malie’wi’titek nujjl. Je mu kejitukip newtiska’q jel na’n kisna newtiska’q jel asukom tuijein malie’wi’titek, na telaknutm. Na nike wejinu’kwalsi kwiluan katu mu kejitu sapi we’jian kisna moqo TS Tekenl wisun we’jitoqsipn Ja’n Jo arkai’pk, Susan Pek aqq Isapel? MJ Isapelal na wtusual aqq wkwisikuml na Pasamai Pek. TS Tle’kik? MJ Tle’kik na Ma’pew. Aqq na’te’l eltai’kw nike. Naji ankaptmu’k sikntasin Ma’pewk, Ja’li Pek na, Ja’li Pek newiska’q jel na’n tewije’ksip, we’jituekip wla arkai’piktuk, asma wejitai’ek Epekwitk kiskuk aqq wlaku wejitai’ekip arkai’pk aqq we’ji’kittip Ja’li Pek, Me’li Pek aqq wtusual Isapelal katu nkij telui’tuapn nkwe’ji’j na Isapelal. Mu nkij ewikasik wi’katikn nekmowey. Telte’tm nkij weskijinuip na’tami 1887, 1888,1889 na tujiw. Newtiska’q jel asukom tewije’kip malie’witek. Katu newtiska’q jel na’n tuije’k na 1887 weskijinuitew. Na telte’tmek 1887ek weskijinuip. Nike eltai’ek Ke’kwamkiaq(Port Hood) na na’te’l Ja’li Pek, Me’li A’n aqq Isapel i’wikultipnik aqq naji ankamu’k pa’tlia’s. Mu arkai’p etenuk na’te’l a? Ankaptmu’k me koqoey we’jitunew na’te’l. I’ku’kunmi’tipn welipotl tapu’kl siki’kn nastekl, tapu’kl siki’kn aqq newte apje’jk nikantuk, telui’tmi’tipn salpu’lkw. Aqq i’lta’pnik 1880’s ek Epekwitk naji lukewa’tipni nuji ika’taqu’tite’wk temsa’tiji tapatatk, ika’taqu’tijik, na tujiw mu etenukipn masi’nl ta’n ika’lata tapatatk maqamikewiktuk amujpa wpitnual e’wmi’tipn. Na elukutipnik mi’soqo mena’taqu’timk toqa’q tujiw apajita’pnik Ke’kwamkiaq(Port Hood) weja’tekemk Squljue’katik(Souris), aqq teluepnik 30 mails teli amasek. Telte’tmn ki’l 30 mails? Ankaptitisnu. Koqoey app? Isapelo’q na wkwe’ji’ja. Isapelo’q na weli ankamkusitaq e’pitaq. Na Rita Jo ukumija, na po’t Rita Jo. Keji’t net po’t Rita Jo, Tlu’ti? Msit wen nenuatl. Nekm na ukumija aqq ni’n nsukwisaq, nkijaq na wkwe’ji’jl. Eltuekipn pa’skitl aqq sa’q i’ltu’tipn tapatate’l pa’skitl aqq ela’tu’tipn Epekwitk naji ntui’sketu’tipn. Na tujiw 75 sens telawtikipn 1880’s ek. Klapis pemi aji mko’tikipn, nike etuk tapuiska’q jel na’n te’sai’kl telawtikl tapatate’l pa’skitl. Ika’taqu’tite’wk ma pkwatelmi’tikl nike. Ma tepawtukuti’tikl, mu pekwatelmi’tikl. Koqoey app? TS Etlikwen Potlotek ketl? MJ Nujjaq aqq nkijaq wikipnik Potlotek aqq weskunmi’tip wnji’kuo’m 18 x 20. Ki’s telueyas? Telte’tm. Katu nkijaq ne’wt telimuksiekip ki’s kisi malie’wip na’tami tapuiskekipuna’tek mesnikip wi’katikn wejiaq Epekwitk. Wklamuksisl kisna na’tuenl petkitmas mita kejia’tipn ta’n eimlij aqq ta’n wenl malie’wi’tipn aqq pipanima’tisn juku’elin Epekwitk aqq iknmuan maqamikew. Katu nkijaq teluep wmaqtaml malikimsipn aqq wekai’ksip aqq pijekes wi’katikn sto’piktuk. Mita telimsipni tlima’tita wkwisikuml toqo wjiknamual Miklal mesnk wi’katikn wtlpa’tuml petkitmaj. Na kisi pijekeyanek sto’piktuk, na nmaqtam telimip mu na wtlpa’tuma. Ki’s kis kitkis, mu na wtlpa’tuma. Na’tuena na wo’kmawa, wklamuksisa na na’talakumata na ta’n petkitmatek na wi’katiknek toqo ke’sa’toqek nike ma we’jiaql wklamuksisl toqo ketu’ iknmua’tipnek me na’tukoqoeyek na mu na nuku aji kjijitukek koqoeyek app. Mu na app wetsitmaqi’ nuku. Na telaknutm. Pittaq na aknutmaqn. Mu kejitu aknutmn msit katu eikik etuk mimajuinu’k kjijitutaqq, etuk je kaqi mpu’titkik. Etuk je ni’n pasik eskwiey ta’n mimaji. Newte’jit me tepknuset na luiknek jel pesqunatek tuije’tes. TS Ta’n kkijaq nepkisnaq? MJ Nkijaq nepkipnaq luiknek jel na’n te’sipuna’tek. TS Tale’kek? MJ Mu kejitu asma, nesiskekipunqikl wtejk na’tami. Mna’q me nkwis Tuma weskijinuikip, aqq telte’tm Tuma nesiskekipuna’t jel ne’w kisna nesiskekipuna’t jel na’n. Etuk jel nesiskekipunqik jel na’n. Aqq nujjaq nepkipnaq tapuipunqik nkij kisi mpikek. TS Kisi sku’tisk wejkikwenek Potlotek? MJ Mniku? Mu na mimajuinu’k wiki’k mnikuk newtipunqik. Pasik na Se’nt A’newijik weja’tekemk tapuiska’q jel asukom te’sukunik Peskewiku’s mi’soqo tewa’luj Se’nt A’n. Tewa’luj tujiw kisi apaji piskwa’luj alasutmo’kuomk. Puski pikwelkipnik mimajuinu’k pejita’pnik. Pejita’pnik welipotiktuk, aqq ka’riktuk aqq trakiktuk aqq na’tami newte ekntie’wimk tli pkijiatew. (some chit chat). Pemi aji msiki’k aqq pemi aji atelkik mimajuinu’k, nankl pituimtlnaqan te’sipnik newtipunqikek pemia’q. Na’tami newtiska’ql pituimtlnaqnn te’sipnik mimajuinu’k msit tami wejita’pnik, Pastunk, Kepek, No’pa Sko’jia, Unama’kik. Pikwelkik Aklasie’wik pekisitu’titl wasoqitestaqne’l aqq wasoqitesima’tipni L’nu’k. TS Nutqweynek L’nu’k pasik eikisnik? MJ Nutqweyanek ni’n mu nemituekipn napui’kaqn je mu re’tio’miwekip aqq na pasik nmiatesnen mimajuinu’k Se’nt A’newimk aqq kelu’lkip papuaqn aqq msit wen welqatkip aqq weljesip. L’nu’k na L’nu’kwa’tipnik, kiwto’qa’lukutipnik kutey pa’wa’w kiskuk. Amalka’tipnik skwe’r ta’ns, pa’wa’w ta’ns aqq piluamu’kl amalkewaqn. Kutey i’ko, i’ko ikaney, i’ko, i’ko i’kaney, tujiw jukwa’luk kwe’ji’ju’ow, jukwa’luk kwe’ji’ju’ow, jukwa’luk kwe’ji’ju’ow, jukwa’luk kwe’ji’ju’ow, ta’ho. TS Talteskmi’tis i’ko? MJ Pasik newte wkwat ika’toq tett, tujiw app kutey ma’rj, ktik wkwat app tett katu wpitnual etekipn wpaqmuaq. Ji’nmuk pasik, mu e’pijik, mi’soqo jukwa’luk kwe’ji’ju’ow aqq kojua, na tujiw e’pijik amalka’titaq. Katu i’ko, pasik ji’nmuk amalka’tipnik. Nike msit wen amalkat ta’n tujiw nutmi’tij i’ko, a. TS Msit ji’nmuk elteskmi’tis i’ko, msit ji’nmuk amalkatmi’tis i’ko? MJ Jijuaqa, ji’nmuk pasik, katu mu msit utan, pasik ta’wenik ta’n kesatmi’tip amalka’timk. TS Katu ta’n tujiw weskumtek Kra’n Kawnslaq amalka’titek? MJ Na Kra’n Kawnslaq eikipnik kjiwikuomk. Tujiw tuita’taqq aqq poqji amalka’titaq aqq newte’jit qama’sitew aqq apaja’sitew aqq pa’sitew, tujiw app ktik mi’soqo kaqi tuita’tij. Mu kejitu ta’n te’sijik i’mutukunik, katu ji’nmuk pasik. Ta’n tujiw tuita’tij kjiwikuomk, telui’tmi’tij na tuita’tij na amalkatew wen aqq elte’k wen i’ko, na kaqi kisa’taqiti’tij na pita’taqq aqq mejilapaqtekl wkwatual epita’tij. Tujiw kaqi amalka’ti’tij na ji’nmuk lamikuomk wikuomk tua’tutaq mijipjewey ta’n koqoey kisi toqtasikip aqq ta’wen etoqtep na mu kejitu. Na telaknutm. Pittaq aknutmaqn. Wla na sa’q, sa’q ta’n tujiw Kluskap netukulip Peikwitapa’qek(Bay of Fundy) aqq etekip wi’k, pekije’k newtukwa’lukwep. Na newte na’kwek elmietek nemiasn e’pitl eimlitl wi’kk. Telimasn, tallukwen u’t tett? Tal kisi pkisin tett? Telues to’q petkimus. Wen petkimisk? Na’tuen petkimip tett naji tkweyulin. A’, na tekweyatisnik kaqi’sipunqik. Na newte na’kwek siawqatkis wikuaq, mu wije’waqisn wkwisikuml, i’wije’tisnik nassikwejik, aqq ilsaqa’tu’tipn loqte’kn aqq elma’tu’tip ankuowey aqq me koqoey ne’patu’tij. Na newte na’kwek teluep mu eliew, siawqatm kiknaq. Na apaji pkisinkek ji’nm nemiasn etl’temilitl. Telimasn “ tala’teken?” Telues na’tuenaq peji neyamitaq aqq pualit apaji lien katu pualit ne’pa’n. Teluep “Amujpa ne’pai’in, O Niskam, ma kisi ne’po’lu.” Na to’q telimsipn “ma wlqatmu mu ne’pai’un.” Ma musualiwin. Ta’n te’s tu’en na psetutisk welima’q, qasqe’ke’l. Qamin ka’qnek na psetutisk welima’q. Na na welima’qewe’l msiku’l. Tmte’tisk nusapun kaqi tmsitisk aqq se’samkistutisk qasqe’k, toqo wusapun pittaqip. We’kwa’qip wnoqek. Pittaqip wusapun aqq kelu’lkip. Na telimapn “Ma kisi ne’po’lu, ma kis tla’luli”. Katu amujpa tela’teken, teluep. Kaqiaq na ta’n teli pkitqatm tett aqq na amujpa na tela’teken wjit ni’n. Na kis tla’teken na paste’tisk nwaqnteml aqq ika’tutisk qasqe’k aqq ma’w nusapun na sapo’nuk nmitutisk nusapun elmamkiaq. Na na welima’qewe’l msiku’l teli espikwekl kutey nusapun aqq psetutisk weja’tekemk kikuaq. Na………………………………………. , menuekesn ne’pa’kun. Klapis telimasn, a’ ne’po’ltes, katu mu ketu tla’tekew. Asami ksalul aqq kesite’lmul. Mu ketu ne’po’lu. Katu amujpa tela’teken. Na telimuksiap tla’teken. Na’tuen telimip, Niskam etuk aqq kaqiaq na tli i’tes tett. Na tela’tekep. Kaqi nukta’pn, tujiw, iko’tuapn waqnteml qasqe’k aqq wusapun. Elmi eksitpu’kek menja’sitek aqq panta’latek ka’qnl na nemitoqip pittaq msiku nikwek qasqe’k aqq pesetumkip welima’q. Na na welima’qewe’l msiku’l. Tujiw eliep qasqe’k aqq atkitemip, atkitemip, atkitemip, te’sikiskik. Klapis awanta’sualapn pekije’kek aqq eliwksip me na’qike’l katu mu welima’qewe’l msiku’l nikwenukipn na’te’l Peikwitapa’qek(Bay of Fundy) qasqe’k. Na teltek a’tukwaqn etl kaqiaq. TS Tami weja’tu’n net? MJ Mu kejitu ta’n weja’tuap na kejitu’n, jijuaqa na pewitu koqoey kutey net Ja’n Jo wlaku, mna’q wejiewap wikuaq katu pipanimkip wi’k wisawamu’ktn aqq ntui’sketun, amskweseweyin kikjuk Ja’nsn Liplk aqq teluep e’e na telimip. Tal kisi kjijitu’n? Niskam pasik kjijitutew. Mu kejitu, katu kejituap ta’n telamu’k wi’k, ta’n tett etekip wi’k kikjuk sipuk, na Ja’nsn Liplk nutui’tip TS Telta’siap ki’s wejie’tip na’te’l amskwes. MJ Mna’q wejiewap na’te’l. Tel tetapua’sik na pasik, mna’q wejiewap na’te’l lpa. Tal kisi kjijitu? Pasik telueyap mikwite’tmn telueyap? Tal kisi kjijitu mita mna’q wejiewap wikuaq. Jijuaqa na pewai aqq ta’n tel pewai na tla’sitew. Jijuaqa na teluey koqoey wjit pasik papuaqn aqq tla’sitew. Kutey ta’n telueyap. Telte’tmn? Telte’tmn ni’n na’tuen kutey? Mu kejitu, mu nestmu. Ala’ etek pi’tipo’kuom, pi’tipo’kuom pemteskmu’kek pi’tipo’kuomek Ma’pewk. Ansue’k mu newtumqwanewk, pkwatelmu’kipn. Na teltek a’tukwaqn, Tu’ti. Translated by Kenny Prosper The following interview is with Dr. Margaret Johnson, also fondly called Dr. Granny, from Eskasoni (Eskissoqnik) First Nation, Cape Breton, Nova Scotia. It is conducted by Trudy Sable on July 11, 1994 as they were traveling back from Prince Edward Island where they had gone to research Margaret’s family history. The interview is rich with descriptions of Margaret’s life growing up as one of 12 children in Potlotek, or Chapel Island First Nation in the early 20th century prior to Centralization. It includes stories of her family’s livelihood selling baskets, fishing, and farming, as well as descriptions of Chapel Island Mission, the Grand Council’s meetings, dances and songs, and a Kluskap story about the creation of sweetgrass along the Bay of Fundy. The archiving of this interview is possible through the sponsorship of the Mi’kmaw Native Friendship Centre in Halifax, Nova Scotia with funding through the […] View Transcript